Sicer je tekma na srednji čas namenjena druženju turnih smučarjev in reševalcev iz treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije. Poleg  nas so GRZS zastopali še Korošci , Bohinjci , GRS Radovljica , Kamnik , Ljujbljana in Bohinj.

Pretekli vikend smo na Kopaoniku izvedli še zadnjo izmed treh načrtovanih skupnih vaj v okviru sodelovanja med gorskimi reševalnimi službami Slovenije , BiH in Srbije. Po lanskoletni vaji junija v Beli peči nad Lomom in jesenski vaji v Mostarju smo tokrat izvedli skupno taktično vajo v Srbiji z namenom prenašanja izkušenj na področju stenskega reševanja, zimske tehnike in reševanja oz. evakuacije z žičniških naprav. Na vaji so sodelovali člani GSS iz Beograda in Kruševca ter reševalci na smučišču Kopaonik.

Pobudnik projekta je bila postaja GRS Tržič v sodelovanju in ob podpori GRZS , k sodelovanju pa smo pritegnili še GSS Mostar in GSS Srbija. V Mostarju so se nam pridružili tudi člani postaje GSS Sarajevo. V projektu smo poleg tehničnega znanja izmenjavali tudi izkušnje glede organizacije naših služb , navezali smo nova znanstva in nameravamo sodelovati še naprej na ožjih, bolj strokovnih področjih. Skupne vaje so pokazale , da smo službe med sabo primerljive po tehničnem znanju in bi brez težav , tudi zaradi podobnega jezika , delali v skupnih akcijah. Naša prva velika prednost je helikoptersko reševanje in sistem usposabljanja letalcev reševalcev ter s tem povezane izkušnje in kot drugo sistem usposabljanja in izkušnje na področju vzgoje reševalnih psov in delo z njimi v iskalnih akcijah in na plazovih. To so zagotovo področja, na katerih si želijo sodelovanja z nami še naprej.

Projekt je uspešno končan in dosegli smo vse zastavljene cilje. Na vajah je sodelovalo skupaj preko 70 reševalcev iz treh držav, inštruktorji , vodniki reševalnih psov, letalci reševalci in zdravniki. Kljub temu da smo načeloma sodelovali v projektu Tržičani pa smo posredno sodelovali tudi z GRZS , saj je precej naših članov v strokovnih komisijah , kjer aktivno opravljajo delo in so dobro tehnično podkovani glede vseh novosti na področju tehnike reševanja. Na tem mestu se zahvaljujem vsem operativcem za sodelovanje v vajah in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku projekta. Vodja projekta v BiH je bil Anes Voloder , v Srbiji pa Slobodan Žarković. Zahvala gre tudi profesionalnima fotografoma Viliju Vogelniku ( GRS Tržič ) in Dimitriju Ostoviću ( GSS Kruševo) za foto dokumentacijo izvedenih vaj .

Tržič , 3.4.2012 načelnik GRS Tržič

Slavko Rožič

FOTOGALERIJA=>

29. marca mineva 75 let od storžiške tragedije v snežnem plazu. Ta dogodek je bil neposredni povod za ustanovitev reševalnega odseka pri PD Tržič (predhodnik današnjega Društva GRS Tržič)  v istem letu.

Novica o nesreči v časniku Slovenec 31.3.1937 =>

preživeli ranjenci - Lukanc, Mally in Mežek.

29.3.1937 - Storžiški plaz =>

Spomenik pod Škarjevim robom je počasi propadal zato smo ga leta 2006 obnovili -  8.9.2007 - Blagoslov obnovljenega spominskega obeležja pod Škarjevim robom =>

foto Peter Rožič, 25.3.2012:

več na http://www.gore-ljudje.net/novosti/75600/

Očistili smo težko dostopna mesta slapišča Tržiške Bistrice in strugo vse do zaselka Dolina. Akcija se je nadaljevala vse do zgodnjih popoldanskih ur .

Kratek video napovednik filma:http://youtu.be/reC0N7GGaGY

Letos praznujemo 100. obletnico delovanja gorske reševalne službe Slovenije, ki je bila ustanovljena junija 1912 v Kranjski Gori. Pred dobrim letom je s strani kranjskogorskih gorskih reševalcev padla ideja o dokumentarnem filmu, ki so ji prisluhnili v uredništvu izobraževalnega progama RTV Slovenija. K projektu so pristopili režiser Žiga Virc, scenarist Boštjan Virc, producentka Jožica Blatnik in produkcijske hiše Triada in Studio Virc. Prva klapa filma je padla že zgodaj poleti v Vratih, finale snemanja pa je bil decembra v Tamarju. Takrat se je v okviru letalskega usposabljanja reševalcev s helikopterji Slovenske vojske in Policije posnel realni potek kompleksnega reševanja padle naveze. Pri snemanju je sodelovalo veliko gorskih reševalcev, nekateri presenetljivo uspešno tudi kot igralci v igranih prizorih.  Film "Klic z gora" osvetli zgodovinski razvoj reševanja v slovenskih gorah in predvsem stanje duha takrat in danes. Gorski reševalci dovolijo vpogled v svoj intimni svet želje pomagati, svet strahov, dilem in odgovornosti. V filmu se meša dokumentarni in igrani pristop, ki gledalcu približa ozadje prave reševalne akcije. Uporabljenih je veliko arhivskih posnetkov od zasebnih in muzejskih zbirk, arhiv RTV in tudi nekaj odlomkov iz slovenskih igranih filmov, ki se navezujejo na tematiko reševanja v gorah. Del zasebnih arhivov bo tako prvič pokazan javno. V celotno produkcijo je bilo vključeno veliko posameznikov in organizacij, ki so sodelovali pri nastajanju filma.

Film bo premierno prikazan v sporedu TV Slovenija, možno pa si ga bo ogledati že v sredo, 4. aprila ob 21h, v Cankarjevem domu v okviru Festivala gorniškega filma. Zaradi res velikega zanimanja za film priporočamo nakup kart v festivalski predprodaji.

Na predlog Društva GRS Tržič je Slavko Frantar prejel bronasti znak CZ , Robert Kralj pa srebrni znak Civilne zaščite.

Da je naš prispevek v lokalni skupnosti opazen in pomemben je menila Občina Tržič in nas predlagala za zlati znak Civilne zaščite. Priznanje smo prejeli na regijski podelitvi na Bledu in res smo ga veseli - pomeni nam priznanje, da delamo dobro in se trudimo v pravi smeri.

Naša krovna organizacija GRZS pa je prejela plaketo Civilne zaščite.

Pomen priznanj:
• bronasti znak Civilne zaščite se podeljuje za požrtvovalno in uspešno opravljanje nalog zaščite, reševanja in pomoči;
• srebrni znak Civilne zaščite se podeljuje za posebne zasluge in izjemen prispevek k razvoju in krepitvi varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter za izume in inovacije na tem področju;
• zlati znak Civilne zaščite se podeljuje za dolgoletno uspešno delo pri razvoju in krepitvi organiziranosti ter usposobljenosti sil za zaščito, reševanje in pomoč, za pogumna dejanja ter raziskovalne dosežke na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami;
• plaketa Civilne zaščite se podeljuje za življenjsko delo, posebne zasluge in izjemne uspehe pri zaščiti in reševanju ljudi, živali, premoženja, kulturne dediščine ter varovanju okolja ob naravnih in drugih nesrečah;
• kipec Civilne zaščite se podeljuje za življenjsko delo, posebne zasluge ter izjemne dosežke pri delu na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.

Nekaj minut pred pol sedmo zazvoni telefon. Nenavadna ura za nesreče v gorah , ampak nekateri planinci so zgodnji. Malo pod vrhom Kriške gore si je planinec zlomil nogo. Ker je Tržiška luknja zavita v meglo in helikopter ne more poleteti smo poškodovanega transportirali klasično v nosilih do vasi Gozd, kjer ga je prevzel Gašper z rešilcem iz NMP Tržič . Ob devetih smo akcijo zaključili in upam, da bo naš reševanec kmalu spet lahko vozil svojega BMW-ja 650 na dveh kolesih. V akciji je sodelovalo 11 reševalcev.

V zgodnjem popoldnevu informacija z Zelenice. Planinec se je pri sestopu z Zelenice poškodoval in leži na vrhu plazu . Na srečo so prisotni fantje iz RTC Zelenica in reševalec , ki ga zavarujejo in oskrbijo. Po oceni situacije se odločimo za transport s helikopterjem , ker je poškodba huda in plaz popolnoma poledenel. Res je , kljub visokim temperaturam v dolinah na Zelenici še vedno vlada zima. Poškodovanec iz sosednjega Celovca je bil s pomočjo EMV dvignjen v helikopter in prepeljan v SB Jesenice. Sodelovali so štirje reševalci GRS Tržič in zdravnik iz Kranjske Gore.

Skoraj sočasno sta dva naša člana reševala poškodovanega plezalca v slapu pri Kobaridu.

Čestitke !

V izpitni komisiji KRT sodelujejo Sašo Rožič , Janez Primožič in Primož Štamcar , na področju radijskih zvez pa Primož Rožič .

Nadaljuje se trend reševanja ob vikendih . Tokrat je našo pomoč potreboval planinec, ki se je v poznem popoldnevu vračal z Dobrče proti Bistriški planini. Skoraj uro je poskušal sam najti rešitev, ko je spoznal brezizhodnost situacije pa je poklical na pomoč.

Po skicu je  akcija stekla izredno hitro. Nekateri so se ravno vračali z dnevnih tur in kar nekaj jih je še napravljenih v "delovna" oblačila samo obrnilo pred vrati domov in odhitelo v reševanje.  Ker so bili letos vsi poškodovani, ki smo jih reševali v tržiških gorah, že rahlo podhlajeni , je hitrost bistvena in res šteje vsaka minuta.

Poškodovancu smo imobilizirali gleženj in ga s pomočjo vrvne tehnike spustili 300m po strmem, poledenelem bukovem gozdu do terenskega vozila. 

Kljub nekaj dilemam , kakšna vozila potrebujemo v GRS , se je spet pokazala prednost terencev, ki jih lahko na hitro preuredimo za prevoz ponesrečencev . Nosila UT 2000 se namestijo na posebna montažna vodila v avtu in že je naš terenec imprvizirano "reševalno vozilo".  V slabi uri je bil možak že v avtu in 20 min kasneje v oskrbi pri zdravniku v ZD Tržič.

Po akciji smo naredili prvo kratko analizo in podali nekaj predlogov - več o tem pa na enem od naslednjih rednih sestankov. 

foto&tekst Slavc

mag. Miha Pavšek v predavateljskem elementu

Eno takšnih nezgod smo reševali v nedeljo 15.1.2012 , na pomoč nam je priskočil helikopter SV z zdravnikom in reševalcem iz naše postaje. Poškodovanko so ob množici naključnih opazovalcev s pomočjo vitla dvignili v helikopter in jo prepeljali v nadaljnjo oskrbo na Jesenice.

3.2.1965 je 22-letni Bogomir Rožič – Miro iz Tržiča, kemijski tehnik vKranju, načelnik AO Tržič in gorski reševalec postaje GRS Tržič, pri sestopu z vrha Storžiča verjetno prišel na kložast sneg, zdrsnil na plazišču pod Petim žrelom in podlegel. Ker se ni vrnil domov, so ga šli iskat gorski reševalci in ga našli naslednji dan dopoldne.

(Zbornik GRS Tržič ob 60. letnici smrtne nesreče nad Tržičem avtor članka France Malešič). Vendar skopo poročilo ne pove vsega , zato je Peter Rožič raziskoval in zbral še dodatne informacije:

Dostop do celotne vsebine članka na

https://docs.google.com/open?id=0B1z2m23HtmXtMGU0ZmY4OGMtOWJmNS00NzMyLTg2ODYtNzFhNmYwZmQxZDQ5

Na vaji smo članom predstavili štafetni spust z vsemi spremembami , ki jih je v zadnji izdaji reševalne tehnike izdala KRT. Poleg tega smo obdelali še izbrana poglavja tehnike reševanja v zimskih razmerah in plazovih. Poudarjali smo pravilen  pristop k iskanju z lavinskimi žolnami ( airport approach ) , sistematično odkopavanje zasutega v plazu , organizacija in delo na plazišču. Namenoma smo vajo izvedli v oteženih pogojih in ob tem preizkusili še naše vire svetlobe. Zahvaljujemo se podjetju Rt-tri , ki nam je omogočilo testiranje različnih svetilk Led Lenser.

Drugi dan leta se je počasi prevešal v noč , ko zazvoni telefon s prednastavljenim zvonenjem za regijski center.Tako ni neprijetnih presenečenj in vsaj vemo , kaj nas čaka. Kdo nas čaka in kje pa je naslednji problem, ki ga v prijaznem pogovoru rešujeva z operaterjem v Centru za obveščanje.

V soju čelnih svetilk hitimo proti Begunjščici in si vmes še utegnemo stisniti roko : " Srečnga pa zdravga, pa čim manj akcij, kolega". Tokrat gremo iskat tri nadobudne plezalce, ki jih je presenetila megla in kratek zimski dan na izstopu Lenuhove smeri. Seveda malo pobentimo , kaj imajo za delat v takem vremenu v na pol kopnih stenah, ampak to je trendovsko, to je "in". Danes je bleščeče opreme dovolj , vzornikov tudi in seveda dovolj informacij. Preveč. Čopk , legenda tržiškega alpinizma, se huduje nad internetom in meni, da so informacije pokvarile ves čar in prvinskost alpinizma. Ampak žal tako je, spremeniti tega ne moremo in se moramo temu prilagoditi.

Z Martinom se bližava grebenu , le nekaj metrov naprej nama osvetljuje čelna svetilka. Še zadnji strmi žleb in znajdeva se v močnem vetru, ki piha iz juga. Vsaj toplo je. Nekaj časa iščeva po grebenu , poslušava in gledava. Oddahneva si. Za skalo čepijo vsi trije. Malo prestrašeno naju gledajo. Hitro jih pomiriva, da jih nisva prišla zmerjat niti ni najin namen moraliziranje. Za to naj poskrbijo v njihovi alpinistični šoli . Martin naveže dekleti in začnemo plezati po strmem žlebu z grebena. Vidiva, da so njihovi koraki negotovi. Pa tudi utrujeni verjetno , že cel dan so tu gori.

 Begunjščica-Šentanski plaz, 2.1.2012 18:45

Tako se je iztekla še ena zgodba , za nas reševalce je važno , da srečno. Malo smo morali pomiriti le starše, ki so imeli pripravljen "pester" sprejem za svojo mladino. Saj ni tako hudo , še vedno drži da je boljše biti živ , ne pa mrtev junak. Dan se je prevesil globoko v noč, še nekaj birokracije in sušenje opreme. Glede na lanski porast nesreč v Sloveniji pa iskreno upamo, da bomo tak tempo z našim prostovoljstvom še zdržali. In iskreno si želimo : " ... čim manj dela, če pa že , potem naj bodo takšne zgodbe , s srečnim koncem...".

GRS Tržič organizira Tečaj varstva pred snežnimi plazovi v obliki predavanj in vaj na terenu.
Enodnevni tečaj je namenjen planincem, turnim smučarjem, alpinistom, občasnim ali rednim obiskovalcem gora v zimskem obdobju...
Spoznajte nevarnosti snežnih plazov, naučite se ustrezno uporabljati zaščitno opremo, preizkusite iskanje zasutih s pomočjo plazovnih žoln, spoznajte ustrezno ukrepanje v primeru nesreče v snežnem plazu,...

Sestanek s predstavniki ARSO pred začetkom zimske sezone=>

Obiskovalce gora (predvsem v tržiškem okolišu) naprošamo, da prostovoljno opravijo opazovanja snežnih in lavinskih razmer in nam posredujejo podatke in ugotovitve, ki jih zabeležijo pri svojih turah (višina in vrsta snežne odeje, nevarnosti snežnih plazov, temperature,...). Lahko pošljete tudi slikovno gradivo.
Vaša sporočila bomo objavili na teh straneh in v primeru ustreznosti posredovali tudi na ARSO. Vsak podatek s terena pri napovedi veliko pomeni saj so redna opazovanja snežnih razmer v Sloveniji bolj redka.

Informacije lahko sporočite na naslov grs.trzic@gmail.com

Ažurne informacije bodo predvsem pripomogle k boljši obveščenosti in večji varnosti.vseh obiskovalcev gora.

Dodelitev dela dohodnine - donacija društvu GRS Tržič (oddajte obrazec do 31.12. !!!)
Navodila:
http://www.gore-ljudje.net/novosti/51158/

V novem Zakonu o dohodnini, ki se je začel uporabljati s 01.01. 2007 je opredeljena namenitev dela dohodnine za donacije. Zavezanci lahko namenijo del svoje dohodnine (do 0,5%) upravičencem za donacije, med katerimi so na seznamu tudi društva gorske reševalne službe

Več informacij in navodila na: www.dobrodelen.si

Podatki o društvu:
DRUŠTVO GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE TRŽIČ
Ste Marie aux Mines 19
4290 Tržič
Davčna številka: 11509180