Za zgodbo se skriva cel kup ne najboljših odločitev - prepozen odhod za novembrski čas , oprema primernejša za ljubljanski maraton kot za visokogorje in drobna malenkost kot je čelna svetilka...

Vsem gornikom, ki se podajajo v gore tudi v tem pozno jesenskem času svetujemo :

- se predhodno informirajo o poteku in težavnosti ture

-  prilagodijo čas odhoda  težavnosti ture, ob upoštevanju dolžine svetlega dela dneva

- se primerno opremijo z oblačili in opremo , potrebno za vzpon ( dereze , cepin , ...)

- v nahrbtniku naj ne manjka astrofolija , čelna svetilka , karta področja , mogoče kompas ...

- planincem svetujemo naj bodo pametnejši od pametnih telefonov, zato naj izklopijo vse nepotrebne aplikacije in s tem varčujejo z baterijo. Če pride do nezgode bodo lahko komunicirali z reševalci in jim bistveno olajšali delo.

Srečno v gorah in čim manj nezgod

Člani GRS Tržič

Na povabilo GSS Srbija - postaja Kruševac smo se udeležili 51. pohoda na Jastrebac v centralni Srbiji - točneje na 1251m visoki vrh Bele stene. Jastrebac je gozdnata planina med Nišem in Kruševcem z vrhovi med 1200m in 1400m in kar nekaj lepo označenimi planinskimi potmi. To je ena večjih planinskih prireditev na nivoju Srbije , ki se je udeležuje 500 do 600 planincev iz vse države. GSS iz Kruševca že vrsto let skrbi za varnost na pohodu. Kljub malo slabšemu vremenu smo se imeli lepo in preživeli smo lep planinski vikend v dobri družbi ob tradicionalni in po vsem svetu znani srbski gostoljubnosti. Priložnost smo izkoristili tudi za izmenjavo mnenj in pogovorov s predstavniki GSS Srbija . Zahvaljujemo se načelniku GSS Kruševac Nenadu Tripkoviću in načelniku KA pri PSS Slobodanu Žarkoviću za lep  vikend.

Za konec smo si ogledali in preizkusili še moderni boulder in plezalno steno v športnem centru v Kruševcu in si zaželeli , da bi nekoč imeli kaj podobnega tudi pri nas doma, v Tržiču. 

Tekmovanja se je udležilo 21 tekmovalcev iz GRS in AO Tržič, GRS Radovljica in Kamnik in  nekaj "zunanjih" tekmovalcev .

Za 23 km dolgo kolesarsko progo s približno 1000m vzpona trenutno velja najboljši čas 1:16, kombinirano z vzponom na Kladivo in nazaj do Šije 2:12.

FOTOGALERIJA =>

Povprečni in zmagovalni časi:

Rezultati:

04.09.2012 15:31

Sodelovanje različnih služb je usmerjeno k istemu cilju - čim hitrejša in čim kvalitetnejša oskrba poškodovancev

Poletje je doseglo svoj vrhunec , težišče reševanja se je preneslo v turistično najbolj obremenjene dele Alpskega sveta - v Julijske Alpe in Posočje. Naši reševalci pa s pridom iskoriščajo lepo in stabilno vreme in plezajo ter hodijo po gorah -       za dušo , kot radi rečemo.

Zadnji junijski konec tedna smo se odzvali povabilu reševalcev iz Mostarja , da skupaj preživimo vikend na Prenju in se spustimo po Neretvi z raftom. Druženje smo ponovno izkoristili za izmenjavo izkušenj in za skupni pohod na najvišji vrh Prenja.

Galerija slik (foto Vili Vogelnik)

Galerija slik (foto Dragica kos)

Zadnje slovo od Jankota bo v petek , 1.6.2012 ob 17. uri na pokopališču pri

cerkvi Svete Katarine v Lomu pod Storžičem.

Od 10. do 16:20 ure bo žara s

posmrtnimi ostanki v žalni vežici na pokopališču v Tržiču.

Svojci se odpovedujejo cvetju in svečam v korist Sklada Okrešelj pri GRZS !

( TRR 02010-0052385495 pri NLB )

27.maja se je med plezanjem po Kramarjevi smeri v Storžiču smrtno ponesrečil naš član Janko Meglič

Težko je v nekaj stavkih strniti misli ob izgubi tako velikega in dobrega človeka , kot je bil Janko. V naši človeški ranljivosti in navezanosti na materialni svet nas je izguba kolega, soplezalca ,alpinista in reševalca močno prizadela. Storžič si poznal bolje kot večina od nas in nihče ni upal pomisliti , da bo ravno vzpon po Kramarci tvoja zadnja pot s tega sveta. Janko je bil človek z velikim srcem in plezalec , ki nam je s svojo odločnostjo, energijo in nepopustljivostjo vedno znova držal ogledalo, kako je treba imeti gore rad in hkrati biti nepopustljiv do sebe, Spisek smeri, ki si jih preplezal v življenju je veličasten : od domačih gora , do Alp in gorovij po vsem svetu. Videli smo žar v tvojih očeh , ko se ti je končno uresničila življenjska želja in si lahko šel na najvišje gore sveta, v Himalajo. Uspelo ti je , kaj drugega nismo niti pričakovali. Naše na videz nesmiselno osvajanje nekoristnega sveta kot imenujejo gore , je veliko bolj smiselno kot večina stvari ki jih delamo in doživljamo v našem vsakdanu. Tega ne more razumeti nekdo , ki ni doživel zadovoljstva po preplezani smeri ali osvojenem vrhu. Tega ne morejo razumeti tisti , ki niso doživeli sončnega vzhoda po mrzlem bivaku , ki niso doživeli divje nevihte v gorah ali ki se niso navezali na vrv s soplezalcem in mu s krepkim stiskom roke zaupali življenja.
Vendar se ravno to življenje včasih obrne proti našim pričakovanjem in nas kot lupinice premetava po viharnem oceanu . Naključja , usoda ali kaj drugega nad nami nam krojijo poti. Včasih gremo skupaj , včasih posebej , včasih se ločimo in oddaljimo drug od drugega. Zato lahko rečem, da sem ponosen na to , da sva del poti v življenju lahko prehodila, preplezala in celo v isti službi delala skupaj. Žal pa si v kratkem času že moj drugi soplezalec , lahko rečem tudi mentor in mojster , ki je odšel na najtežji vzpon , ki nekoč čaka nas vse . Ostala bo velika praznina in pogrešali te bomo.

Smrt je največja uganka življenja. Ko bomo razrešili vprašanje o njej bomo razrešili vprašanje o življenju. Vprašanja ki se porajajo so ali je tam čez kaj, ali je tam čez kdo in ali je tam čas enak kot tu…
Mislim da je vseeno, ali obstajamo v sedanji obliki v tem svetu ali v kateri drugi obliki, ki jo bo šele izoblikovala naša zavest, tisti trenutek ko bomo v to verjeli bomo zakorakali na široko svetlo cesto nesmrtnosti. Janko zato vedi , dejansko boš ostal med nami , vedno v naših mislih in spominih.

Lom , 1.6.2012

15.05.2012

Ob 14.45 je na Dobrči, občina Tržič, na smreki zasilno pristal in obvisel jadralni padalec, ki je poletel s Kriške gore proti Dobrči. Na Dobrči, na višini 1040 metrov, mu je veter zaprl padalo in je strmoglavil na 20 metrov visoko smreko. Pri tem se ni poškodoval. Gorski reševalci Postaje GRS Tržič so ga z vrvno tehniko rešili s smreke in ga pospremili v dolino v Hudi Graben.

Pri odpenjanju padala in poskusu spusta z drevesa je padel in se težje poškodoval. Na mestu so ga oskrbeli gorski reševalci GRS Tržič, ga prenesli do manjše jase, kjer so ga z vitlom lahko dvignili v helikopter Slovenska vojske. Prepeljan je bil v UKC Ljubljana.

Sicer je tekma na srednji čas namenjena druženju turnih smučarjev in reševalcev iz treh dežel - Avstrije, Italije in Slovenije. Poleg  nas so GRZS zastopali še Korošci , Bohinjci , GRS Radovljica , Kamnik , Ljujbljana in Bohinj.

Pretekli vikend smo na Kopaoniku izvedli še zadnjo izmed treh načrtovanih skupnih vaj v okviru sodelovanja med gorskimi reševalnimi službami Slovenije , BiH in Srbije. Po lanskoletni vaji junija v Beli peči nad Lomom in jesenski vaji v Mostarju smo tokrat izvedli skupno taktično vajo v Srbiji z namenom prenašanja izkušenj na področju stenskega reševanja, zimske tehnike in reševanja oz. evakuacije z žičniških naprav. Na vaji so sodelovali člani GSS iz Beograda in Kruševca ter reševalci na smučišču Kopaonik.

Pobudnik projekta je bila postaja GRS Tržič v sodelovanju in ob podpori GRZS , k sodelovanju pa smo pritegnili še GSS Mostar in GSS Srbija. V Mostarju so se nam pridružili tudi člani postaje GSS Sarajevo. V projektu smo poleg tehničnega znanja izmenjavali tudi izkušnje glede organizacije naših služb , navezali smo nova znanstva in nameravamo sodelovati še naprej na ožjih, bolj strokovnih področjih. Skupne vaje so pokazale , da smo službe med sabo primerljive po tehničnem znanju in bi brez težav , tudi zaradi podobnega jezika , delali v skupnih akcijah. Naša prva velika prednost je helikoptersko reševanje in sistem usposabljanja letalcev reševalcev ter s tem povezane izkušnje in kot drugo sistem usposabljanja in izkušnje na področju vzgoje reševalnih psov in delo z njimi v iskalnih akcijah in na plazovih. To so zagotovo področja, na katerih si želijo sodelovanja z nami še naprej.

Projekt je uspešno končan in dosegli smo vse zastavljene cilje. Na vajah je sodelovalo skupaj preko 70 reševalcev iz treh držav, inštruktorji , vodniki reševalnih psov, letalci reševalci in zdravniki. Kljub temu da smo načeloma sodelovali v projektu Tržičani pa smo posredno sodelovali tudi z GRZS , saj je precej naših članov v strokovnih komisijah , kjer aktivno opravljajo delo in so dobro tehnično podkovani glede vseh novosti na področju tehnike reševanja. Na tem mestu se zahvaljujem vsem operativcem za sodelovanje v vajah in ostalim, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu zaključku projekta. Vodja projekta v BiH je bil Anes Voloder , v Srbiji pa Slobodan Žarković. Zahvala gre tudi profesionalnima fotografoma Viliju Vogelniku ( GRS Tržič ) in Dimitriju Ostoviću ( GSS Kruševo) za foto dokumentacijo izvedenih vaj .

Tržič , 3.4.2012 načelnik GRS Tržič

Slavko Rožič

FOTOGALERIJA=>

29. marca mineva 75 let od storžiške tragedije v snežnem plazu. Ta dogodek je bil neposredni povod za ustanovitev reševalnega odseka pri PD Tržič (predhodnik današnjega Društva GRS Tržič)  v istem letu.

Novica o nesreči v časniku Slovenec 31.3.1937 =>

preživeli ranjenci - Lukanc, Mally in Mežek.

29.3.1937 - Storžiški plaz =>

Spomenik pod Škarjevim robom je počasi propadal zato smo ga leta 2006 obnovili -  8.9.2007 - Blagoslov obnovljenega spominskega obeležja pod Škarjevim robom =>

foto Peter Rožič, 25.3.2012:

več na http://www.gore-ljudje.net/novosti/75600/

Očistili smo težko dostopna mesta slapišča Tržiške Bistrice in strugo vse do zaselka Dolina. Akcija se je nadaljevala vse do zgodnjih popoldanskih ur .

Kratek video napovednik filma:http://youtu.be/reC0N7GGaGY

Letos praznujemo 100. obletnico delovanja gorske reševalne službe Slovenije, ki je bila ustanovljena junija 1912 v Kranjski Gori. Pred dobrim letom je s strani kranjskogorskih gorskih reševalcev padla ideja o dokumentarnem filmu, ki so ji prisluhnili v uredništvu izobraževalnega progama RTV Slovenija. K projektu so pristopili režiser Žiga Virc, scenarist Boštjan Virc, producentka Jožica Blatnik in produkcijske hiše Triada in Studio Virc. Prva klapa filma je padla že zgodaj poleti v Vratih, finale snemanja pa je bil decembra v Tamarju. Takrat se je v okviru letalskega usposabljanja reševalcev s helikopterji Slovenske vojske in Policije posnel realni potek kompleksnega reševanja padle naveze. Pri snemanju je sodelovalo veliko gorskih reševalcev, nekateri presenetljivo uspešno tudi kot igralci v igranih prizorih.  Film "Klic z gora" osvetli zgodovinski razvoj reševanja v slovenskih gorah in predvsem stanje duha takrat in danes. Gorski reševalci dovolijo vpogled v svoj intimni svet želje pomagati, svet strahov, dilem in odgovornosti. V filmu se meša dokumentarni in igrani pristop, ki gledalcu približa ozadje prave reševalne akcije. Uporabljenih je veliko arhivskih posnetkov od zasebnih in muzejskih zbirk, arhiv RTV in tudi nekaj odlomkov iz slovenskih igranih filmov, ki se navezujejo na tematiko reševanja v gorah. Del zasebnih arhivov bo tako prvič pokazan javno. V celotno produkcijo je bilo vključeno veliko posameznikov in organizacij, ki so sodelovali pri nastajanju filma.

Film bo premierno prikazan v sporedu TV Slovenija, možno pa si ga bo ogledati že v sredo, 4. aprila ob 21h, v Cankarjevem domu v okviru Festivala gorniškega filma. Zaradi res velikega zanimanja za film priporočamo nakup kart v festivalski predprodaji.