Ustanovitev reševalnega odseka: Tržiška podružnica SPD je bila ustanovljena leta 1908. Ob ustanovitvi je imela 27 članov, število pa se je kmalu povečalo. Z vse večjim številom ljubiteljev planin v tržiškem kotu je naraščala tudi potreba po ustanovitvi gorske reševalne organizacije, ki bi skrbela, da bi bile poti in smučarski tereni okoli Tržiča bolj varni. Ustanovitev reševalnega odseka se je v Tržiču še za nekaj let zavlekla, v gorah okoli Tržiča pa se je zgodilo že nekaj nesreč: Nadislav Salberger je v svojem arhivu zapisal, da so leta 1927, ob otvoritvi Doma na Kofcah, za prenos ponesrečenca z zlomljeno nogo v dolino poklicali gasilce; Petra Krajnerja, puškarja iz Borovelj, ki se je smrtno ponesrečil leta 1932 na Zelenici, so v dolino spravili avstrijski orožniki. Marjan Perko je za Planinski vestnik ob 60-letnici PD Tržič zapisal:

Pobudo za ustanovitev plezalnega odseka je dala pravzaprav velika smučarska nesreča pod Škarjevim robom na Storžiču. številna reševalna ekipa z Jesenic (Joža Čop, Andrej More-Gandi, Matevž Frelih) in iz bivše jugoslovanske vojske je zanetila željo tudi pri tržiških planincih in smučarjih, da bi imeli svojo lastno reševalno ekipo, lastno gorsko reševalno službo in sposobne plezalce-alpiniste.

Tako je bila leta 1937 Gorska reševalna služba v Tržiču tudi dejansko ustanovljena . Prvi načelnik reševalnega odseka je postal Avgust Primožič.

Predvojno delovanje: V podružnici SPD Tržič je bilo za vsa ta leta od ustanovitve značilno tesno sodelovanje reševalnega in plezalnega (alpinističnega) odseka. Vseskozi pa so imeli precej težav z nezadostno opremo. Na občnem zboru leta 1938 Cingerli pravi:

Piše naj se na tovarno motvoza Grosuplje po vzorce vrvi premera 8, 12 in 14 milimetrov, ter naj se zaprosi za analogen popust, kot ga ima Skala. Kline bomo napravili sami doma, odobri pa naj se potreben nakup vsaj osem karabinarjev.

Z odlokom nemške državne policije 24.4.1941 je morala podružnica SPD Tržič prenehati s svojim delovanjem, s tem pa je zamrla tudi organizirana dejavnost alpinistov in gorskih reševalcev v Tržiču. Med vojno so v vrstah narodnoosvobodilne vojske izgubili življenje trije triški gorski reševalci: Maks Debevc, Rok Kramar in Stanko Poljanšek. Pogoreli sta tudi Koča na Zelenici in Dom na Kofcah.

Obnovljena dejavnost gorskih reševalcev po vojni: Z obnovljeno dejavnostjo Planinskega društva Tržič po osvoboditvi je oživelo tudi delo gorskih reševalcev. V letu 1947 imajo tržiški reševalci dve reševalni akciji o katerih načelnik Nadislav Salberger na občnem zboru PD Tržič 15.12.1947 poroča:

Nesreč večjega značaja nismo imeli. Tekom zime smo rešili smučarja, ki si je zlomil ključnico. Tekom poletja smo bili pozvani, da poiščemo planince, ki so se baje izgubili na Košuti. Naše iskanje je bilo brezuspešno, ker so se baje pretihotapili preko meje.

Bujni povojni čas je prinesel tržiškim reševalcem že prenekatero 'mejaško' akcijo.

Sodelovanje pri gradnji bivaka: V severni steni Storžiča so gradili bivak, ki je dokončan leta 1948. Gonilne sile gradnje so bili prav alpinisti - gorski reševalci. Februarja 1960 je bila v Košuti ena najobsežnejših reševalnih akcij GRS v Tržiču. Trajala je od 8. do 10. februarja, v akciji je sodelovalo trinajst tržiških reševalcev. Iskali so Avstrijca Otmarja Schafferja iz Celovca. V zaključku poročila o tej akciji je Nadislav Salberger pripisal:

Bilo je to prvo reševanje naše postaje na našem območju skupno z reševalci iz Avstrije (ABW). Tudi iskanje z avionom in helikopterjem se je v Košuti prvič vršilo.

Snežni plaz na Zelenici: 13.12.1962 je snežni plaz na Zelenici zasul dve skupini graničarjev, ki sta se srečali na plazovitem terenu na graničarski poti, ki je vodila nekoliko niže od Doma na Zelenici. Obsežno dvodnevno reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo skoraj 60 reševalcev iz Tržiča, Kranja in Jesenic z lavinskimi psi, miličniki in gasilci sta vodila Marjan Salberger in Lojze Zaletel. V snegu sta izgubila življenje dva mlada graničarja jugoslovanske vojske Ostoja Gluvišić iz Siska in Branislav Todorov iz Zrenjanina.

Začetek obratovanja žičnice na Zelenici:  Leta 1964 je začela obratovati žičnica na Zelenici. S tem se je dejavnost tržiške postaje GRS razširila, saj so morali opravljati reševalno službo še na smučišču Zelenica. Na dokaj zahtevnem smučišču, ob tedaj še skromni varnostni smučarski opremi, je bilo nezgod smučarjev zelo veliko (v letu 1966 kar 109 smučarskih nesreč). Zaradi posebnosti zeleniških smučišč je bilo potrebno umetno prožiti snežne plazove. Člani reševalne postaje so rednim enotam jugoslovanske vojske pri miniranjih nudili strokovno pomoč.

Reševalna akcija na gori Šamzon (Jemen): Sedemdeseta leta se za tržiško postajo GRS začnejo s posebno reševalno akcijo na gori Šamzon nad Adenom v Jemenu, kjer se je koncem marca 1972 zrušilo letalo ljubljanske Inex Adrie. Sedem tržiških reševalcev in eden iz Kranja, ki jih vodi Anton Kralj, opravi težavno žalostno delo.

1977 leta snežni plaz iz Begunjščice zahteva 6 življenj: V tržiški okolici pride štirideset let po storžiški nesreči iz leta 1937 do druge največje nesreče v snežnih plazovih. 11.januarja 1977 v snegu pod Zelenico ugasnejo življenja štirih dijakov Iskrinega šolskega centra iz Kranja in dveh njihovih učiteljev. Tržiški reševalci, ki se jim pridružijo še kolegi iz Bohinja, Kranja, Kamnika, Ljubljane, Radovljice in z Jesenic, opravijo v izredno težavnih razmerah nevarno delo. Kljub nesebičnim požrtvovalnim prizadevanjem v izredno nevarnih razmerah, belim snežnim gmotam niso mogli iztrgati življenj.

V osemdesetih letih jedro postaje tvorijo tržiški alpinisti, ki postajajo vse rednejši udeleženci jugoslovanskih alpinističnih odprav v tuja gorstva. Po uspešno osvojenem vrhu Jalung Kang v Himalaji 23.4.1985 se je tamkaj smrtno ponesrečil Borut Bergant.

Edina reševalna akcija GRS v času vojne za Slovenijo: V junijskih in julijskih dneh leta 1991 je večina naših članov sodelovala v vrstah Teritorialne obrambe in s svojim znanjem in poznavanjem gorskega sveta pomagala svojim tovarišem. V času vojne smo Teritorialni obrambi pomagali tudi z opremo in sredstvi za zveze.

Tretjega julija 1991 smo v Medvodjah pomagali v strmi grapi težko ponesrečenemu gozdnemu delavcu. Šlo je za edino reševalno akcijo GRS v času vojne za Slovenijo.

Brunarica na planini Šija:  Za petinpetdesetletni jubilej smo od Ministrstva za obrambo prejeli v uporabo brunarico na planini Šija, ki je nekoč pripadala objektom nekdanje stražnice. Lepše darilo bi težko dobili, zato tudi navdušenja in poleta pri obnovi ni manjkalo.

Tik pred novim letom 1994 smo odšli v taborniški dom na planini Šija, na pomoč hudo opečenemu dekletu. Reševalna akcija je dobila svojevrsten epilog, predvsem, ker je v akciji prvič sodeloval helikopter Slovenske vojske.

Vir: ZBORNIK 60 LET gorske reševalne službe v Tržiču,

Tržič, 29.marec 1997