Razpisano smučarsko tekmovanje
Tržiška podružnica Slovenskega planinskega društva je za velikonočni ponedeljek razpisala smučarsko tekmo na pobočju pod ostenjem Storžiča. Nagrada za zmago  pa prehodni pokal (kipec smučarja). Zima ni bila preveč radodarna s snegom zato so se mladi smučarski zanesenjaki toliko bolj razveselili snežnih padavin med velikonočnimi prazniki. S sobote na nedeljo je Podstoržičem zapadlo več kod 30 cm pršiča,višje na progi pa še več.

''Tržiška podružnica Slovenskega planinskega društva je razpisala za ponedeljek opoldne tekmovanje v smuku in zanj razpisala prehodno darilo. Tekma naj bi se vršila na severni strani Storžiča in sicer bi bil start v višini okrog 1600 metrov. Pobočje na tem delu je zelo strmo in ravno radi tega so Tržičani izbrali ta kraj za tekmovanje. Nad tem pobočjem pa se nadaljujejo ravno tako strma korita, po katerih drve sedaj spomladi hude lavine. Nevarnost lavin je bila včeraj tem večja, ker je na tem mestu še precej starega in zmrznjenega snega, na katerega je prav hudo naletaval novi sneg. Ta sneg je na stari zmrznjeni podlagi spodrsaval, ter so na ta način nastajale večje in manjše lavine.''
(Slovenec 30.3.1937)

Izkušeni ljudje odsvetujejo – zaman
Kljub opozorilom domačinov, da je nevarnost plazov velika in nameri organizatorja ,da tekmovanje odpove so mladi smučarji vztrajali pri odločitvi,da tekmovanje izvedejo.

Na priporočilo poznavalcev terena so zgornji dve tretjini proge prestavili iz pod stene na varnejše pobočje Škarjevega roba s startom na Nagelnovih čereh. Trdno odločeni,da tekma bo  je skupina petindvajsetih smučarjev krenila proti startu.

Smrtni plaz
''Prva skupina je pravkar prekoračila žleb, ki se nahaja pod ''Nagelnovimi čermi'' in po njihovih stopinjah so šli skoraj vsi ostali. Bili so še kake tri četrt ure oddaljeni od mesta starta. Komaj so se odmaknili od žleba, že so začutili piš, ki se je v nekaj sekundah spremenil v hrup. Grmada svežega pršiča se je sesula od vzhodne strani Škarjevega roba. Še predenj so se fantje mogli zavedati nevarnosti, ki se jim je približala, že se je zakadilo tudi okrog njih. Silna množina snega je posnela prvo skupino, v kateri je bilo devet ljudi ter jih zavila medse. S prav enako naglico jih je plaz odnesel dalje. Le enega, Avgusta Primožiča, je plaz vrgel med veje bližnjega drevesa, kjer je tudi obtičal ves do vratu zakopan v sneg. Trenutek nato se je ta plaz, ki je odnesel seboj že osem ljudi začel ustavljati. Toda ta hip je že pridrvel spet nov plaz, ki je potegnil vseh osem zakopanih tovarišev v smrt. Prav tisti čas, ko se je udrl plaz in prihrumel nad te pečine, je Miro Ovsenek prečkal žleb, da bi prišel k prvi skupini. Njegovi tovariši, ki so bili nižje pod njim, so še videli, kako ga je plaz obsul in ga potegnil s seboj. Še hip, pa so se tudi vsi ostali znašli pod plazom.''
(Slovenec 30.3.1937)

Plaz ,ki je prihrumel nenadoma je odnesel prvo skupino in ni se še dodobra umiril ,ko se mu je pridružil še eden,ki je zasul še ostale. Nekateri so se rešili sami,nekaterim so pomagali drugi toda devetim mladim fantom ni bilo več pomoči:

Ko pod vrh prvi so prispeli so zavriskali in zapeli. Tedaj pa strašno zabuči sneženi plaz se privali. Mladine dvajset je pobral Devet do smrti pokončal. (dnevnik Jakoba Ledererja iz l.1937)

Upravni odbor 2010-2014:
Slavko Rožič - načelnik
Robert Kralj - namestnik načelnika
dr.Iztok Tomazin - postajni zdravnik
Janez Primožič - vodja inštruktorjev
Sašo Rožič - izobraževanje
Matjaž Kos - tajnik
Milan Meglič - blagajnik
Primož Štamcar - član

Nadzorni odbor 2010-2014:
Matija Perko - predsednik
Aljaž Anderle
Matej Smerkolj

Alpinistična odprava ob 70 - letnici postaje GRS Tržič – ELBRUS 2007

Konec aprila se je proti Kavkazu podalo 10 članov postaje GRS Tržič in dva pridružena člana. Namen  odprave je bil vzpon na 5642 m visoki Elbrus in smučanje z njega !

26.aprila smo opravili prve aklimatizacijski vzpon na pobočjih Elbrusa.
V soboto 28.aprila se je na vrh povzpel Iztok Tomazin in z vrha tudi smučal do ti.Sodčkov na 3900 m, kjer smo bili nastanjeni. Ostali člani odprave smo ta dan opravili še aklimatizacijski vzpon do višine približno 5000 m. Iz Slovenije smo dobili sporočila z vremensko napovedjo, ki je za naslednji dan napovedovala še dokaj solidno vreme (dopoldne jasno, mrzlo in vetrovno), zatem pa večdnevno poslabšanje vremena z močnim sneženjem. Skupaj z lokalnim vodnikom Vladimirjem smo se odločili za vzpon in v nedeljo 29. aprila smo med 11. in 13. uro vrh Elbrusa dosegli vsi člani odprave:  

1. Slavko Rožič (vodja odprave) 2.Milan Meglič 3.Iztok Tomazin 4.Sašo Rožič 5.Primož Štamcar 6.Janko Meglič  7.Slavko Frantar 8.Robert Kralj 9.Lovrenčak Miha 10.Jagodic Andreja pridružena člana 11. Janez Levec 12.Mateja Vrhunc

Smuči smo tokrat pri vzponu pustili pod področjem Paštukovih skal (na približno  4700 m), saj je bila približno 35° strmina višine 200-300 metrov nad skalami popolnoma ledena (močan veter je spihal sneg), vzpon in predvsem sestop je bil na tem delu tudi tehnično najzahtevnejši). Ob našem prihodu pod hrib se je na tem delu smrtno ponesrečil neznan Poljak, dan po našem uspehu na vrhu pa še švicarski gorski vodnik. 

Nekaj težav zaradi hudega mraza in vetra so imeli tudi člani naše odprave: manjše omrzline po nosu in obrazu, enemu članu pa je omrznil palec na roki (želimo mu čimboljše okrevanje, v Slovenj Gradcu mu sedaj pomaga dr.Jurij Gorjanc)

24.april            polet Brnik – Moskva

25.april            polet Moskva – Mineralnye Vody (Kavkaz), vožnja do vasi Cheget

26.april            z gondolsko žičnico do postaje Mir (3000 m), vzpon do 4500 m, spust v dolino

27.april            z gondolsko žičnico do postaje Mir (3000 m), vzpon do koče Priut 4080 m, povratek do Sodčkov 3900 m

28.april           Iztok Tomazin se sam povzpne na vrh Elbrusa in odsmuča do Sodčkov, ostali člani aklimatizacija do pribl. 5000 m in spust do Sodčkov

29.april           vzpon na vrh (vsi člani odprave in vodnik Vladimir), sestop do Sodčkov

30.april            spust v dolino (Azau), nastanitev v Chegetu

1.maj               dež, sneženje, počitek v Chegetu

2.maj               vzpon nad smučišče  Cheget (3100 m) in smučanje do doline (vas Cheget 2000 m): Milan Meglič

3.maj               vzpon nad smučišče  Cheget (3100 m) in smučanje do doline (vas Cheget 2000 m): Milan Meglič, Primož Štamcar, Sašo Rožič, Miha Lovrenčak

4.maj               vzpon na Cheget Karabashi 3461 m in smučanje do doline (vas Cheget 2000 m): Milan Meglič, Primož Štamcar, Sašo Rožič, Miha Lovrenčak, Iztok Tomazin, Mateja Vrhunc

5.maj               vrnitev domov: polet Mineralnye Vody-Moskva-Brnik