... pred 70. leti .... STORŽIŠKI PLAZ

Velikonočni ponedeljek 29.3.1937 

Razpisano smučarsko tekmovanje
Tržiška podružnica Slovenskega planinskega društva je za velikonočni ponedeljek razpisala smučarsko tekmo na pobočju pod ostenjem Storžiča. Nagrada za zmago  pa prehodni pokal (kipec smučarja). Zima ni bila preveč radodarna s snegom zato so se mladi smučarski zanesenjaki toliko bolj razveselili snežnih padavin med velikonočnimi prazniki. S sobote na nedeljo je Podstoržičem zapadlo več kod 30 cm pršiča,višje na progi pa še več.

''Tržiška podružnica Slovenskega planinskega društva je razpisala za ponedeljek opoldne tekmovanje v smuku in zanj razpisala prehodno darilo. Tekma naj bi se vršila na severni strani Storžiča in sicer bi bil start v višini okrog 1600 metrov. Pobočje na tem delu je zelo strmo in ravno radi tega so Tržičani izbrali ta kraj za tekmovanje. Nad tem pobočjem pa se nadaljujejo ravno tako strma korita, po katerih drve sedaj spomladi hude lavine. Nevarnost lavin je bila včeraj tem večja, ker je na tem mestu še precej starega in zmrznjenega snega, na katerega je prav hudo naletaval novi sneg. Ta sneg je na stari zmrznjeni podlagi spodrsaval, ter so na ta način nastajale večje in manjše lavine.''
(Slovenec 30.3.1937)

Izkušeni ljudje odsvetujejo – zaman
Kljub opozorilom domačinov, da je nevarnost plazov velika in nameri organizatorja ,da tekmovanje odpove so mladi smučarji vztrajali pri odločitvi,da tekmovanje izvedejo.

Na priporočilo poznavalcev terena so zgornji dve tretjini proge prestavili iz pod stene na varnejše pobočje Škarjevega roba s startom na Nagelnovih čereh. Trdno odločeni,da tekma bo  je skupina petindvajsetih smučarjev krenila proti startu.

˝ Prav veseli s pesmijo in vriskom so jo fantje mahnili navzgor,prav zato,ker je bil sneg sam pršič in je sijalo sonce,dan,kakoršnjega tržiški smučarji v letošnji zimi še niso imeli. Zaradi izredno visokega snega pa se je vsa skupina polagoma začela trgati in cepiti ter so nekateri delno na srečo,delno v nesrečo zaostajali. Tako je prva skupina devetih,ki je šla spredaj že okrog poldneva prišla v bližino mesta,kjer naj bi bil start za tekmo. Tu je posegla vmes usoda.˝
(Slovenec30.3.1937)

˝Komaj je v ponedeljek minila popoldanska cerkvena pobožnost,je že gasilska sirena na stolpu cerkve sv. Andreja oznanila nesrečo,ki je Tržičani niti po obsegu niti po okoliščinah nebi mogli pričakovati .Devet mladih fantov je zasul snežni plaz,devet mladih fantov je našlo svoj grob v objemu narave,v kateri so iskali razvedrila,zabave,veselja in zdravja po napornem tedenskem delu v tovarnah.˝
( Slovenec 30.3.1937 )  
  

Smrtni plaz
''Prva skupina je pravkar prekoračila žleb, ki se nahaja pod ''Nagelnovimi čermi'' in po njihovih stopinjah so šli skoraj vsi ostali. Bili so še kake tri četrt ure oddaljeni od mesta starta. Komaj so se odmaknili od žleba, že so začutili piš, ki se je v nekaj sekundah spremenil v hrup. Grmada svežega pršiča se je sesula od vzhodne strani Škarjevega roba. Še predenj so se fantje mogli zavedati nevarnosti, ki se jim je približala, že se je zakadilo tudi okrog njih. Silna množina snega je posnela prvo skupino, v kateri je bilo devet ljudi ter jih zavila medse. S prav enako naglico jih je plaz odnesel dalje. Le enega, Avgusta Primožiča, je plaz vrgel med veje bližnjega drevesa, kjer je tudi obtičal ves do vratu zakopan v sneg. Trenutek nato se je ta plaz, ki je odnesel seboj že osem ljudi začel ustavljati. Toda ta hip je že pridrvel spet nov plaz, ki je potegnil vseh osem zakopanih tovarišev v smrt. Prav tisti čas, ko se je udrl plaz in prihrumel nad te pečine, je Miro Ovsenek prečkal žleb, da bi prišel k prvi skupini. Njegovi tovariši, ki so bili nižje pod njim, so še videli, kako ga je plaz obsul in ga potegnil s seboj. Še hip, pa so se tudi vsi ostali znašli pod plazom.''
(Slovenec 30.3.1937)

Plaz ,ki je prihrumel nenadoma je odnesel prvo skupino in ni se še dodobra umiril ,ko se mu je pridružil še eden,ki je zasul še ostale. Nekateri so se rešili sami,nekaterim so pomagali drugi toda devetim mladim fantom ni bilo več pomoči:

Adalbert Ahačič,  Zdravko Kostanjevec,  Vinko Lombar,  Jožef Mladič,Rudolf Plajbes, Viljem Plajbes,  Kristjan Stegnar,  Vinko Šarabon, Vladimir Ovsenek.

Ko pod vrh prvi so prispeli so zavriskali in zapeli. Tedaj pa strašno zabuči sneženi plaz se privali. Mladine dvajset je pobral Devet do smrti pokončal. (dnevnik Jakoba Ledererja iz l.1937)