Greben
Roža
Iskanje
NOVICE    

Prikazano: 421 - 426 od 426 zapisov
Stran  <<   <   16   17   18   19   20   21   22 
22. 11. 2006, Pregled članstva GRS Tržič
 

 Seznam je še nedokončan - manjka še kakšen podatek !
 Če ima kdo še kaj za pripomnit, dopolnit, spremenit naj mi sporoči na primoz.stamcar@elan.si !
 xls pregled_clanstva_-_za_zbornik 05/02/2007,15:02

LP,  Primož

22. 11. 2006, POMEMBNEJŠI DOGODKI V ZGODOVINI GRS TRŽIČ
  Ustanovitev reševalnega odseka: Tržiška podružnica SPD je bila ustanovljena leta 1908. Ob ustanovitvi je imela 27 članov, število pa se je kmalu povečalo. Z vse večjim številom ljubiteljev planin v tržiškem kotu je naraščala tudi potreba po ustanovitvi gorske reševalne organizacije, ki bi skrbela, da bi bile poti in smučarski tereni okoli Tržiča bolj varni. Ustanovitev reševalnega odseka se je v Tržiču še za nekaj let zavlekla, v gorah okoli Tržiča pa se je zgodilo že nekaj nesreč: Nadislav Salberger je v svojem arhivu zapisal, da so leta 1927, ob otvoritvi Doma na Kofcah, za prenos ponesrečenca z zlomljeno nogo v dolino poklicali gasilce; Petra Krajnerja, puškarja iz Borovelj, ki se je smrtno ponesrečil leta 1932 na Zelenici, so v dolino spravili avstrijski orožniki. Marjan Perko je za Planinski vestnik ob 60-letnici PD Tržič zapisal:

Pobudo za ustanovitev plezalnega odseka je dala pravzaprav velika smučarska nesreča pod Škarjevim robom na Storžiču. številna reševalna ekipa z Jesenic (Joža Čop, Andrej More-Gandi, Matevž Frelih) in iz bivše jugoslovanske vojske je zanetila željo tudi pri tržiških planincih in smučarjih, da bi imeli svojo lastno reševalno ekipo, lastno gorsko reševalno službo in sposobne plezalce-alpiniste.

Tako je bila leta 1937 Gorska reševalna služba v Tržiču tudi dejansko ustanovljena . Prvi načelnik reševalnega odseka je postal Avgust Primožič.

Predvojno delovanje: V podružnici SPD Tržič je bilo za vsa ta leta od ustanovitve značilno tesno sodelovanje reševalnega in plezalnega (alpinističnega) odseka. Vseskozi pa so imeli precej težav z nezadostno opremo. Na občnem zboru leta 1938 Cingerli pravi:

Piše naj se na tovarno motvoza Grosuplje po vzorce vrvi premera 8, 12 in 14 milimetrov, ter naj se zaprosi za analogen popust, kot ga ima Skala. Kline bomo napravili sami doma, odobri pa naj se potreben nakup vsaj osem karabinarjev.

Z odlokom nemške državne policije 24.4.1941 je morala podružnica SPD Tržič prenehati s svojim delovanjem, s tem pa je zamrla tudi organizirana dejavnost alpinistov in gorskih reševalcev v Tržiču. Med vojno so v vrstah narodnoosvobodilne vojske izgubili življenje trije triški gorski reševalci: Maks Debevc, Rok Kramar in Stanko Poljanšek. Pogoreli sta tudi Koča na Zelenici in Dom na Kofcah.

Obnovljena dejavnost gorskih reševalcev po vojni: Z obnovljeno dejavnostjo Planinskega društva Tržič po osvoboditvi je oživelo tudi delo gorskih reševalcev. V letu 1947 imajo tržiški reševalci dve reševalni akciji o katerih načelnik Nadislav Salberger na občnem zboru PD Tržič 15.12.1947 poroča:

Nesreč večjega značaja nismo imeli. Tekom zime smo rešili smučarja, ki si je zlomil ključnico. Tekom poletja smo bili pozvani, da poiščemo planince, ki so se baje izgubili na Košuti. Naše iskanje je bilo brezuspešno, ker so se baje pretihotapili preko meje.

Bujni povojni čas je prinesel tržiškim reševalcem že prenekatero 'mejaško' akcijo.

Sodelovanje pri gradnji bivaka: V severni steni Storžiča so gradili bivak, ki je dokončan leta 1948. Gonilne sile gradnje so bili prav alpinisti - gorski reševalci. Februarja 1960 je bila v Košuti ena najobsežnejših reševalnih akcij GRS v Tržiču. Trajala je od 8. do 10. februarja, v akciji je sodelovalo trinajst tržiških reševalcev. Iskali so Avstrijca Otmarja Schafferja iz Celovca. V zaključku poročila o tej akciji je Nadislav Salberger pripisal:

Bilo je to prvo reševanje naše postaje na našem območju skupno z reševalci iz Avstrije (ABW). Tudi iskanje z avionom in helikopterjem se je v Košuti prvič vršilo.

Snežni plaz na Zelenici: 13.12.1962 je snežni plaz na Zelenici zasul dve skupini graničarjev, ki sta se srečali na plazovitem terenu na graničarski poti, ki je vodila nekoliko niže od Doma na Zelenici. Obsežno dvodnevno reševalno akcijo, v kateri je sodelovalo skoraj 60 reševalcev iz Tržiča, Kranja in Jesenic z lavinskimi psi, miličniki in gasilci sta vodila Marjan Salberger in Lojze Zaletel. V snegu sta izgubila življenje dva mlada graničarja jugoslovanske vojske Ostoja Gluvišić iz Siska in Branislav Todorov iz Zrenjanina.

zicnica Začetek obratovanja žičnice na Zelenici:  Leta 1964 je začela obratovati žičnica na Zelenici. S tem se je dejavnost tržiške postaje GRS razširila, saj so morali opravljati reševalno službo še na smučišču Zelenica. Na dokaj zahtevnem smučišču, ob tedaj še skromni varnostni smučarski opremi, je bilo nezgod smučarjev zelo veliko (v letu 1966 kar 109 smučarskih nesreč). Zaradi posebnosti zeleniških smučišč je bilo potrebno umetno prožiti snežne plazove. Člani reševalne postaje so rednim enotam jugoslovanske vojske pri miniranjih nudili strokovno pomoč.

Reševalna akcija na gori Šamzon (Jemen): Sedemdeseta leta se za tržiško postajo GRS začnejo s posebno reševalno akcijo na gori Šamzon nad Adenom v Jemenu, kjer se je koncem marca 1972 zrušilo letalo ljubljanske Inex Adrie. Sedem tržiških reševalcev in eden iz Kranja, ki jih vodi Anton Kralj, opravi težavno žalostno delo.

1977 leta snežni plaz iz Begunjščice zahteva 6 življenj: V tržiški okolici pride štirideset let po storžiški nesreči iz leta 1937 do druge največje nesreče v snežnih plazovih. 11.januarja 1977 v snegu pod Zelenico ugasnejo življenja štirih dijakov Iskrinega šolskega centra iz Kranja in dveh njihovih učiteljev. Tržiški reševalci, ki se jim pridružijo še kolegi iz Bohinja, Kranja, Kamnika, Ljubljane, Radovljice in z Jesenic, opravijo v izredno težavnih razmerah nevarno delo. Kljub nesebičnim požrtvovalnim prizadevanjem v izredno nevarnih razmerah, belim snežnim gmotam niso mogli iztrgati življenj.

V osemdesetih letih jedro postaje tvorijo tržiški alpinisti, ki postajajo vse rednejši udeleženci jugoslovanskih alpinističnih odprav v tuja gorstva. Po uspešno osvojenem vrhu Jalung Kang v Himalaji 23.4.1985 se je tamkaj smrtno ponesrečil Borut Bergant.

Edina reševalna akcija GRS v času vojne za Slovenijo: V junijskih in julijskih dneh leta 1991 je večina naših članov sodelovala v vrstah Teritorialne obrambe in s svojim znanjem in poznavanjem gorskega sveta pomagala svojim tovarišem. V času vojne smo Teritorialni obrambi pomagali tudi z opremo in sredstvi za zveze.

Tretjega julija 1991 smo v Medvodjah pomagali v strmi grapi težko ponesrečenemu gozdnemu delavcu. Šlo je za edino reševalno akcijo GRS v času vojne za Slovenijo.

sija Brunarica na planini Šija:  Za petinpetdesetletni jubilej smo od Ministrstva za obrambo prejeli v uporabo brunarico na planini Šija, ki je nekoč pripadala objektom nekdanje stražnice. Lepše darilo bi težko dobili, zato tudi navdušenja in poleta pri obnovi ni manjkalo.

Tik pred novim letom 1994 smo odšli v taborniški dom na planini Šija, na pomoč hudo opečenemu dekletu. Reševalna akcija je dobila svojevrsten epilog, predvsem, ker je v akciji prvič sodeloval helikopter Slovenske vojske.

Vir: ZBORNIK 60 LET gorske reševalne službe v Tržiču,

Tržič, 29.marec 1997

22. 11. 2006, PRIPOROČILA ZA VARNEJŠO HOJO IN GIBANJE V GORAH
  Med lažjimi poškodbami zaradi nesreč v gorah prednjačijo poškodbe nog, zlasti gležnjev. Tudi pri hujših poškodbah je že velik delež poškodb spodnjih okončin. Zato velja opozoriti na primerno obutev, ki pokriva gleženj, zlasti na zahtevnejših poteh in pri sestopih.

Med vzroki, ki so povzročili smrt planincev je med najpogostejšimi srčna kap. Kljub opozorilom in preventivnim akcijam se še vedno odpravlja v hribe veliko planincev, ki niso primerno fizično in psihično pripravljeni. Zato še enkrat ponavljamo opozorilo, naj se bolniki s srčnimi boleznimi pa tudi tisti s povišanim krvnim tlakom ali po srčnih operacijah odpovedo hoji v visoke gore. Na vsak način naj se posvetujejo s svojim zdravnikom in se držijo njegovih navodil in zdravil. Še posebno se je potrebno izogibati planinskim turam v vročem in soparnem vremenu.

Zelo pogosta vrsta smrtnih poškodb so tudi poškodbe glave. Tudi za gore naj velja pravilo - pametno glavo varuje čelada. Tudi na področju Tržiča je priporočljiva uporaba zaščitne čelade na mnogih planinskih poteh v visokogorju, zlasti na mestih kjer je pot tako speljana, da lahko zgornji planinci ali celo živali sprožijo kamenje.

Priporočamo, da si za turo izdelamo načrt izleta. Tako bomo lahko določili tudi približen povratek domov. O odhodu na turo, poti in približnem času povratka obvestimo domače oz. pustimo sporočilo (v avtu, doma). Pred turo poglejmo planinske karte in vodnike, s katerimi je pokrit ves slovenski gorski svet. Prepogosto so planinci zaradi nepoznavanja poti zašli, zakasnili s povratkom s ture, kar je povzročilo skrb domačih in iskalno akcijo za reševalce.

Prav tako med turo puščajmo sled, kje smo hodili in do kam smo prišli. Ne sicer s smetmi, ki bi jih odmetavali vsevprek, ampak z vpisom v vpisnih knjigah po planinskih postojankah in na vrhovih.

Imejmo varnostni (plezalni) oprt in sistem za samovarovanje, kadar hodimo po zelo zahtevnih poteh in poteh s stalnimi varovali.

Na zahtevne ture ne hodimo sami. Kdor ima namero hoditi na zahtevne ture, naj se vključi v planinsko šolo, tečaj varne hoje v gore, alpinistično šolo ali naj si prelista nekaj literature na to temo; skratka naj si nabere potrebno znanje že v dolini in pridobi izkušnje na predhodnih lažjih turah. Svetujemo, da si začetnik ali oseba s premalo izkušenj in znanja to pridobi na organiziranih izletih.

Ko gremo v gore v skupini, se nikoli ne ločimo od skupine. Hodimo vedno skupaj. Če smo se odločili, da gremo na turo skupaj, se tako tudi vrnimo.

Na zahtevnih poteh upoštevajmo, da so poti in varovala lahko tudi poškodovana. V interesu varnega gibanja po gorskem svetu je, da se planinci informirajo o dejanskem stanju poti in markiranja. Podatek o poškodbah poti ali varoval na področju Tržiča sporočite na Planinsko društvo Tržič.

Mobilni telefoni nam lahko v primeru nesreče veliko pomagajo oz. zelo skrajšajo odzivni čas do prihoda reševalcev na mesto nesreče. Zato vzemimo telefon s seboj na turo. Naj bo baterija napolnjena in ne uporabljajmo ga po nepotrebnem. Vendar naj telefon ne bo izgovor za brezglavo in neodgovorno divjanje po gorah. Zaradi zelo razgibanega terena imejmo v mislih tudi dejstvo, da pokritost gorskega sveta s signalom našega aparata ni popolna in možnost sporočanja naše morebitne stiske ni zanesljiva.

=> Priporočila GRZS
pdf Ikar - mednarodne številke za klic na pomoč - pomoč v gorah

22. 11. 2006, CENTER ZA OBVEŠČANJE - KLIC V SILI 112 - OBVEŠČEVALNE TOČKE
 

Ob nezgodi ali nesreči v gorah pokličite center za obveščanje na številko 112!

Ob klicu je potrebno posredovati sledeče podatke:

ˇ Kdaj in kje se je zgodila nesreča

ˇ Kaj - kakšna nesreča se je zgodila

ˇ Koliko je poškodovanih in kakšne so poškodbe

ˇ Kakšne so razmere na kraju nesreče


V gorah je včasih težko priti do telefona. Mobilna telefonija je ta problem precej zmanjšala. Še vedno pa se nam lahko pripeti nesreča, ko smo brez telefona ali področje na katerem smo ni pokrito s signalom. V tem primeru mora pisno sporočilo o nesreči prispeti do obveščevalne točke. Obveščevalne točke so planinske postojanke, visokogorske kmetije in druge postojanke v gorskem svetu ter policijske postaje v dolini. Obveščevalne točke so vidno označene z znakom GRS.


Obveščevalne točke postaje GRS Tržič:

obveščevalna točka

pozivni znak

telefon

Koča na Dobrči

Dobrča

 

Planinsko zavetišče Gozd

Gozd

04 595 56 44

Planinski dom na Kofcah

Košuta

Vogelnik 041 751 201

Koča na Kriški gori

Kriška gora

051 615 623

Dom pod Storžičem

Psica

04 / 594 50 50

Javornik

Javornik

 

Taborniška koča na Šiji

Škrbina

Koča GRS na Šiji

Kladvo

 

Koča na Kalu

 

Miha RoŽič 041 714 759

     


Važnejše telefonske številke:

Regijski center za obveščanje

112

OKC UNZ Kranj

113 ali 04 / 268 15 21

Zdravstveni dom Tržič

04 / 598 22 10

Policijska postaja Tržič

04 / 598 29 00

Žičnica ZELENICA (Šmid Janez)

031 321 676

Planšarija Tegošče

031 583 557   Oranič

Planšarija Pungrat

 

Planšarija Šija

 

Planšarija Korošica

031 471 361 Kavar Miro

Planšarija Preval

 

Planšarija Dolga njiva

041 469 570   Kleindienst Matjaž



 

 sija_brunarica

ZavetiŠče GRS na šiji

22. 11. 2006, MOŠTVO POSTAJE GRS TRŽIČ
 
skupinska

Aktivni člani:

 

1. ROŽIČ SLAVKO Načelnik postaje, inštruktor
2. KRALJ ROBERT Namestnik načelnika, inštruktor ,reševalec-letalec
3. PRIMOŽIČ JANEZ Inštruktor postaje,reševalec-letalec
4. TOMAZIN dr. IZTOK Zdravnik postaje, zdravnik-reševalec-letalec
5. MEGLIČ MILAN Blagajnik, inštruktor
6. KOS MATJAŽ Tajnik, vodnik lavinskega psa
7. JEKOVEC DEJAN
8. ROŽIČ PRIMOŽ Referent za zveze
9. SAŠO ROŽIČ Inštruktor
10. PRIMOŽ ŠTAMCAR Inštruktor
11. PERKO MATIJA
12. SOVA STANKO
13. FRANTAR SLAVKO
14. ZRIM ELIMIR
15. ANDERLE ALJAŽ
16. ŠTAMCAR MARTINA
17. ŽOHAR BOJAN
18. BELHAR MARTIN
19. SMERKOLJ MATEJ
20. BELHAR KLEMEN
21. JAGODIC ANDREJA
22. LOVRENČAK MIHA
23. PREMRL KLEMEN
24. VIDIC ROBERT
25. HRNČIČ DUŠAN Skladiščnik, Vodnik lavinskega psa
26. OPALK SAMO
27. TIŠLER MIRAN Vodnik lavinskega psa
Pridruženi član
28. BAHUN GREGA Pripravnik reševalec
29. BOLE DOMEN Pripravnik reševalec
30. BELHAR BLAŽ Pripravnik reševalec
31. GODNOV JOŽA Pripravnik reševalec
32. ŠTERN KATJA Pripravnica reševalka, Zdravnica
 Zaslužni in ostali člani:
VOGELNIK VILI zaslužni član
KRALJ ANTON zaslužni član
KERMELJ JANKO zaslužni član
KUTIN MILAN zaslužni član
PRIMOŽIČ FRANCI zaslužni član
GROHAR JANEZ zaslužni član
LONČAR JANEZ zaslužni član
ROŽIČ JOŽE zaslužni član
KAVČIČ FRANCI zaslužni član
ROŽIČ LUKA zaslužni član
ROŽIČ NADISLAV zaslužni član
SREČNIK DUŠAN zaslužni član
ROŽIČ JANEZ zaslužni član
ROŽIČ PETER zaslužni član
MOČNIK ŠTEFAN
KAVAR JANEZ
PERDAN ANDA zdravnica
ZALOKAR IGOR pilot helikopterja
ZAJC LUKA
HOSTNIK PRIMOŽ
FLEŽAR dr. MATJAŽ zdravnik


Elektronski naslov (vsi člani):
grs-trzic@googlegroups.com
22. 11. 2006, GRS TRŽIČ
 
storzic

Gorska reševalna služba TRŽIČ

Gorska reševalna služba v Tržiču je bila ustanovljena leta 1937. V Storžiški nesreči 29. marca 1937 je v snežnem plazu izpod Nageljnovih čeri pod Škarjevim robom v Storžiču izgubilo življenje devet mladih tržiških smučarjev in planincev. Ta nesreča, ki velja za največjo v snežnih plazovih pri nas, je bila povod za dokončno ustanovitev Reševalnega odseka pri podružnici Slovenskega planinskega društva v Tržiču. Zgodovino GRS Tržič pa so tudi pozneje večkrat zaznamovali snežni plazovi.

Od leta 2006 deluje postaja Gorske reševalne službe Tržič kot samostojno društvo in je ustanovna članica Gorske reševalne Zveze Slovenije.  S svojim delom pokriva področje občine Tržič: vzhodni del pobočij Dobrče in Begunjščice, pobočja Vrtače, Košutice, južno stran celotnega grebena Košute, severno ostenje Storžiča ter Kriško goro. 

Kontakt:

DRUŠTVO GORSKE REŠEVALNE SLUŽBE TRŽIČ
Ste Marie aux Mines 19
4290 Tržič

grs.trzic@gmail.com
grs-trzic@googlegroups.com

Davčna številka: 11509180

Predsednik društva: Blaž Belhar, gsm +386 (0)41 654 504, blaz.belhar@gmail.com

 

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Najbolj brane novice

Sorodne organizacije 

Gorska reševalna zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije
© Društvo GRS Tržič, 2017