Zimske radosti na Zelenici , foto: Klemen Malovrh
Plazovne žolne , foto: Vili
Zima na Begunjščici , foto: Vili
Reševanje , foto: Vili
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Slavko Rožič, sreda, 31. december 2014, ogledov: 2748

Vsako leto znova - o snegu, varnosti in opremi

Zimska sezona se je le začela, ravno tako razprave o plazovih oz. kako se najbolje izogniti zasutju in kaj storiti v primeru, če se to zgodi. Glavna tema med turno smučarskimi navdušenci  na raznih forumih so novi izdelki, turnosmučarske duhove pa burijo  predvsem razprave o  smiselnosti  uporabe nahrbtnikov z napihljivimi vrečami.
Po infomacijah naših delegatov na mednarodnem kongresu gorsko reševalnih služb v ZDA na področju plazovne opreme ni kakšnih bistvenih novosti. Standardna oprema za primer nesreče v plazu še vedno ostajajo plazovna žolna, sonda in lopata. V splošni gorniški terminologiji se je prijel izraz plazovni oz. lavinski trojček. Dopolnjuje naj ga komplet prve pomoči in bivak vreča. Zakaj prva pomoč verjetno ni treba razlagati , bivak vreča pa je najboljši pripomoček za zaščito rešenih pred ohlajanjem oz. za izvedbo topolotnga omota.  Mobilni telefon za klic v primeru nesreče pa je danes že itak nepogrešljiv del opreme.

Na splošno lahko razdelimo opremo, povezano z varnostjo in plazovi v tri skupine:

1. Izdelki, ki vam omogočajo, da hitro locirate zasutega v plazu (npr. lavinske žolne ali Recco odsevniki)
2. Izdelki, ki omogočajo podaljšanje preživetja v plazu (npr Avalung)
3. Izdelki, ki lahko preprečijo zasutje (npr: Air Bag) .

Vsak izdelek poveča možnosti za preživetje , kombinacija izdelkov pa jasno to možnost še povečuje . Na primer, uporaba nahrbtnika z zračnimi blazinami se priporoča le s hkratno uporabo lavinske žolne. Sonda in ustrezna lopata pa  sta še  dodatno potrebni pri vsaki od zgoraj naštetih skupinah izdelkov.

Odločilni dejavnik ni posedovanje izdelka, temveč ustrezno usposabljanje in ravnanje z opremo in upravljanje s tveganjem.

V Sloveniji je kar nekaj namenskih usposabljanj v organizaciji GRS ( preventivnih) ali drugih pridobitnih organizacij ( gorski vodniki , proizvajalci, trgovci) , kjer vas bodo seznanili s teorijo in praktičnimi postopki za uporabo te opreme !

recco_2010_4

Boj za kupce lavinske opreme in varnostih izdelkov na tem trgu se seveda  nadaljuje. Že več kot 30 let so na trgu tako žolne kot nahrbtniki z napihljivimi blazinami.  Izumitelji, proizvajalci in distributerji tako vedno znova in znova  želijo prodati svoj izdelek kot "non plus ultra" in kupci smo včasih pred težkimi dilemami. Proizvajalci si ne morejo privoščiti praznih obljub, ker so lahko posledice prehude - od izgube zaupanja do dejansko manjše učinkovitosti izdelkov, kot jo želijo prikazati. Vendar nekatere raziskave kljub temu kažejo, da so karakteristike posameznih izdelkov opisane preveč "rožnato" in da so uporabnikom  v določenih primerih predstavljene samo polresnice.

Najnovejša mednarodna študija  o učinkovitosti nahrbtnikov z varnostnimi blazinami ( Učinkovitost plazovnih airbagov; orig.  Die Wirksamkeit des Lawinenairbags) je objavila rezultate. Ugotvovili so,da je učinkovitost takih nahrbtnikov v primeru  zasutja nekoliko manjša, kot smo si predstavljali.  Podrobnosti so na voljo v zadnji izdaji Berg & Steigen. Seveda je treba rezultate pravilno razumeti , predvsem na podlagi okoliščin , v katerih so bili nahrbtniki uporabljeni ( modeli , način polnjenja kartuš, velikost plazov, razmere v času dogodka itd...) in rezultatov ne gre posploševati.  Ključno vprašanje pri uporabi ali neuporabi takih nahrbtnikov je še vedno stopnja kompenziranja  tveganja. Z drugimi besedami , ali uporabniki takih nahrbtnikov praviloma tvegajo več,  ali pa  je to samo stereotip tistih, ki si nahrbtnika ne želijo ali ne morejo omisliti ? Zelo kvaliteten prispevek na to temo je objavljen tudi na G-L (O učinkovitosti nahrbtnikov z zračno blazino, 16. december 2013, Klemen Kočevar ) .

Dejstvo je, da kakšne empirične študije ali naloge na to temo še ni narejene , so pa možna vzporedna spoznanja oz. razmišljanja  iz npr. študije o varnostnih pripomočkih v prometu , ki jo je izdelal Hedlund (Hedlund, J., 2000: Risky business: safety regulations, risk compensation, and individual behavior. Injury Prevention, 6, 82-90) , ki je omenjena tudi v zgoraj omenjeni raziskavi o učinkovitosti plazovnih airbagov. Hkrati pa lahko v imenu GRS predlagamo , da se nekoč v okviru raznih diplomskih nalog v slovenski akademski sferi podrobneje  obdela tudi ta tematika.

Za konec še razmišlajnje o gorskem reševanju in uporabi teh pripomočkov pri našem delu:

- vsi gorski reševalci imajo na voljo lavinsko žolno , lopato in sonde za delo v primeru nesreče v plazu.
- sistem usposabljanja v GRZS zahteva od reševalcev  osnovno znanje in uporabo lavinske žolne ter poznavanje med različnimi modeli , reševalci znanjo delati tudi  z Recco sistemom
- Pri inštruktorjih zahtevamo naprednejše poznavanje tehnik iskanja in usposabljanja za delo z žolnami  ostalih uporabnikov
- pri uporabi nahrbtnikov z napihljivimi vrečami imamo več dilem. Vemo , da povečujejo možnost preživetja v plazu, vendar si trenutno finančno ne moremo privoščiti sistemskega opremljanja vseh reševalcev. Poleg tega pa najbolj izpostavljeni ( npr. reševalci oz. prvi posredovalci s helikopterjem ) zaradi tehničnih pravil ne smejo uporabljati na aktiviranje pripravljenih kartuš , kartuš s stisnjenim dušikom pa niti prevažati  s helikopterjem.
- Precej dilem je tudi moralno naravnanih in se bodo z njimi srečevali vodje intervencij: bomo od reševalcev, ki imajo tovrstne nahrbtnike zahtevali , da tvegajo več , kje so meje in kdaj reči ne ? Kaj z ostalim moštvom na plazu, ki nima "popolne" zaščite ?

31122014_GRSTR_ABS

Zagotovo obstaja na to temo še velilo vprašanj,  o katerih se bo še razpravljalo. Namen prispevka je predvsem  spodbuditi razpravo in zavedanje o tej problematiki. V naši družbi to ni tako enostavno,ker se  hitro se najdejo posamezniki, oboroženi s starimi vzorci in sto razlogi, zakaj tako in ne po njihovo. Verjamem, da smo dovolj zreli tudi za resnejše debate.

V tem smislu vam želimo vesel božič in srečno novo leto , s takšno ali drugačno žolno , če pa vam bo Božiček pod dreveščkom pustil še kakšen nahrbtnik z napihljivimi vrečami pa varno in brez nezgod v prihajajoči zimi.

besedilo: Slavc Rožič

viri: internet



 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Gorska reševalna zveza Slovenije

NAPAKA: ne najdem RSS datoteke...
Planinska zveza Slovenije
© Društvo GRS Tržič, 2024