Turnosmučarski vikend v Dolomitih

Tokrat smo skupno turo organiziali v Dolomitih. V treh dneh smo opravili tri poštene ture , skupaj se je nabralo za 4200m vzponov in seveda ravno toliko spustov.

Nabralo se nas je kar dvanajst članov GRS Tržič. V petek zjutraj smo se odpeljali do izhodišča pod Toblacher Pfanhorn (2663m, Villgratner Berge) in se za uvod v spomladanskih razmerah povzpeli mimo Bonnerhütte na vrh lepega razglednika. Kulisa je bila res neverjetna , na jugu Dolomiti v vsej svoji veličini , pogled je segal vse do Velikega Kleka in do prvih obronkov vzhodnih Alp. Pri spustu do več kot kilometer nižjega izhodišča smo našli še dovolj pršiča za uživanje in prvi del naše dolomitske trilogije je bil uspešno za nami.

P1020989

Pogled z vrha Toblacher Pfanhorn

Drugi dan smo imeli v načrtu vzpon do koče pod Tremi Cinami skozi dolino Altensteiner Tal. Gre za klasično in zelo popularno turo , imenovano tudi Sextenrunde. Na tem mestu bi kakšen stavek izpustil in nadaljeval: zgrešili smo preveč očitno dolino, se začeli vpenjati proti koči iz druge smeri , na poti še enkrat spremenili cilj in bili na koncu poponoma zadovoljni, da smo se zmotili. Povzpeli smo se na 2957m visoki vrh Schusterplatte, s katerega je izjemen pogled proti veličastni severni strani Treh Cin in na dolomitske velikane kot so Marmolada, Pelmo in Monte Cristallo v daljavi. Za popestritev smo z vrha odpeljali še krajši kuloar z naklonino okrog 40°, nato pa uživali v 1500m spusta nazaj do izhodišča.

schusterplatte_R

Vzpon proti vrhu Schusterplatte

TriZineBlick

Razgled nas je navdušil, še bolj smuka s skoraj 3000m visokega dolomitskega vršaca

Po naporni turi v soboto nas je bolj kot utrujenost pričela zdelovati neodločenost, če si sploh še želimo kaj bolj popolnega, kot nam je bilo dano doživeti v preteklih dveh dnevih.Kdaj je dobrega dovolj in ali ni sebično hoteti še več ? Krajše, bili smo vseeno vsaj malo utrujeni. Pa spet ne preveč in tako smo se kljub preigravanju in po nekaj različnih scenarijih zjutraj tretjega dne odločno, z nasmehom na ustih odpravili proti zadnjemu začrtanemu cilju, škrbini pod vrhom Mt. Cristalla. Gre za še en presežek v turnosmučarski izbiri Sekstenskih Dolomitov, ki se konča na škrbini oz. sedlu 2808m visoko pod vrhom Monte Cristalla. Že od daleč vidna trasa vzpona je obljubljala lepo smuko, njena popularnost in množica parkiranih vozil na izhodišču pa mogoče malo gneče in boj za zadnje preostanke nedotaknjenega pršiča. Za nameček je bil smučljiv tudi najbolj strm del skozi kuloar v spodnji tretjini smuka, tako da smo popolnoma zadovoljni zaključili naš smučarski del in se prijetno utrujeni odpravili nazaj proti Sloveniji.

Vikend je bil po mnenju udeležencev fantastičen, seveda ni šlo brez anekdot, ki se bodo zapisale v zgodovino gostilniških debat in se po vsej verjetnosti objavile v bližnji prihodnosti. Glavno vlogo igra neznana plavolaska, obetajočih oblin, vendar v soju zatemnjenih luči žal neprepoznavna in izgubljena za vedno... Več slik o našem potepanju po dolomitskih vršacih pa si lahko ogledate v galeriji.

foto: GRS Tržič
tekst: Slavc