Razgledi , foto: SR
Zimske radosti na Zelenici , foto: Klemen Malovrh
Greben
Roža
Helikopter
Reševanje gozdarjev
Gamsi
Vnos ponesrečenega v helikopter
Tržiška luknja
Iskanje
NOVICE    

Objavil/a: Slavko Rožič, nedelja, 20. januar 2013, ogledov: 1655

Uporaba pametnih telefonov in elektronskih zemljevidov v digitalni dobi

Kaj pa dobri stari zemljevid na papirju in kompas? Gre tudi brez dotika na zaslon?

V zadnjem času smo priče neslutenemu razvoju elektronskih naprav in namenskih uporabniških aplikacij. Mobilni telefon že dolgo ni več samo naprava za izmenjavo govornih klicev ali pošiljanje kratkih sporočil.
Je naprava s podporo tehnologijam GPS, Wi-Fi, GPRS, 3G, LTE …. Je osebni prijatelj in svetovalec, ki nam v vsakem trenutku zna povedati kje smo, kam naj gremo, v vsakem trenutku lahko preko socialnih omrežij posredujemo slike, video ali zapise o tem, kako se počutimo, kje smo bili, kaj smo delali. Lahko preverimo elektronsko pošto na vrhu Triglava, pogledamo trenutno stanje padavin na radarju ARSO, preverimo vremensko napoved, pogledamo elektronske skice plezalnih smeri, opise na forumih …

S kolegi smo bili v Spodnjem Rokavu in lotevala se nas je negotovos, kako naprej. Nič lažjega, gremo na GoogleEarth, poglejmo konfiguracijo področja in rešeni smo! Pri mlajših generacijah se pojavlja problem, ker enostavno niso več vešči uporabe klasičnih zemljevidov in kompasa, saj se jim svet vrti okrog uporabe Googlovih in drugih elektronskih zemljevidov, njihova logika je zaupati nalogo kako priti od točke A do B telefonu in potem slediti napredku na zaslonu. Vendar ta logika v gorah ali ne urbanih področjih lahko hitro odpove in že so tu težave. Nekateri izdelovalci gredo še naprej in z aplikacijami poskušajo olajšati odločitve posameznikom. Whiterisk (in druge aplikacije ) vam želijo pomagati in izračunati, koliko boste tvegali, če je 30cm snega,če veter piha s severa in nas je v skupini več kot pet . Faktor 1,8? Kaj ne znamo več razmišljati z lastno glavo?

Je res vse tako lepo in uporabno? Kar nekaj pasti se skriva za temi , sicer na prvi pogled povsem koristnimi aplikacijami. Težave, ki lahko nastanejo, če se preveč zanašamo na pomoč elektronskih zemljevidov in naprav so:
  • Pri uporabi vseh teh aplikacij se baterija zelo hitro prazni in po nekaj urah, posebej v mrazu, ostanemo brez telefona kot osnovnega pripomočka za klice
  • Vse aplikacije za navigacijo načeloma potrebujejo dostop do podatkovnih omrežij (GPRS, 3G, LTE), ki pa izven urbanih področij niso vedno dosegljiva
  • Večina elektronskih zemljevidov posreduje omejene informacije o terenu, o poteh ali vodnih virih. Poleg tega nekateri elektronski zemljevidi ne uporabljajo standardiziranih topografskih znakov, ki so uporabljeni na papirnih zemljevidih. Ali je modra črta potok ali pot, kot sem opazil v nekaterih aplikacijah?
  • Telefoni in podobne elektronske naprave so podvrženi mehanskim poškodbam ali ostalim operacijskim napakam. Po domače povedano, »zmrznejo« pri naših prevelikih pričakovanjih .
Kaj lahko sploh naredimo? Kaj bi želeli, da se zgodi? Čarobne palčke zagotovo ni, imamo pa nekaj predlogov:
  1. Osveščanje in izobraževanje planincev, alpinistov in občasnih obiskovalcev gora o uporabi klasičnih zemljevidov in kompasa, popularizacija preko tekmovanj in usposabljanj. Klasični zemljevidi imajo več informacij kot elektronski, ne potrebujejo internetne povezave in nikoli jim ne zmanjka baterije.
  2. Za nas reševalce so ravno tako potrebna usposabljanja in seznanjanje z modernimi tehnologijami, saj bomo le tako lahko sledili uporabnikom, ki jim uporabo tehnologije diktira industrija in marketing.
  3. Pri vseh možnostih modernih napravic bi najmanj kar lahko, pričakovali od izgubljenih tehnofenov, da nam znajo npr. prek SMS posredovati koordinate, kje se nahajajo. S tem bo pol dela že opravljenega.
  4. Včasih se poskusimo vrniti nazaj k »analognemu« razmišljanju in uporabi možganov, zdrava pamet je lahko včasih precej uporabnejša od vsevednih aplikacij.
Za konec pa še na kratko o tehnologiji dotika na zaslonu. Tržišče nam od leta 2007 diktira uporabo »dotičnih« (touch) telefonov in drugih naprav . Klasični telefoni s tipkami počasi izginjajo. Trg tako hoče. Upam da ne bomo prisiljeni uporabljati touch zaslonov pri žolnah ali radijskih postajah. Na fotoaparatih integriranih v telefone jih že, pa ni preveč dober občutek. Ampak trg to želi. Kot je rekel pokojni Steve Jobs: "Ni važno kaj hoče uporabnik, mi bomo določili , kaj in kako bodo uporabljali...".

Saj ne rečem, za pisarno ali po mestu je zadeva uporabna , pri uporabi v gorah, v mrazu in nasploh težjih pogojih, pa so se zasloni na dotik izkazali za precej nerodne. Delati z njim v rokavicah, mokrimi ali mrzlimi prsti, v snežnem metežu se je izkazalo za veliko težavo. Jasno, industrija se je hitro odzvala in trg nam ponuja nove, namenske izdelke . Rokavice s kovinskimi čepki na konicah prstov, recite NE premraženim prstom, delujejo na vse zaslone, samo naš model, tudi rdeče barve, da boste v skladu z modo….

Za konec še nekaj o tem, kako zaslon na dotik ve, kje se ga dotaknemo in kaj s tem hočemo? Zakaj vsi zasloni niso enaki? Zakaj dotik ne deluje z rokavico ali v mrazu?

Niso vsi dotiki zaslona enaki. Obstaja več tehnologij, ki so jih razvili inženirji. Trenutno je po navedbah Geoffa Walkerja (Walker Mobile) na voljo 18 različnih tehnologij dotika. Nekatere temeljijo na vidni ali infra rdeči svetlobi, nekatere na zvočnem valovanju in nekatere (najcenejša tehnologija) na senzorjih upora mehanski sili. V bistvu pa se ob dotiku zgodi električni impulz, ki prek različnih medijev izvrši dejanje, ki ga želimo izvesti. Vse te tehnologije imajo kombinacijo dobrih in slabih lastnosti, prednosti in slabosti – od velikosti, natančnosti, obstojnosti, zanesljivosti in seveda – cene. Tema je preveč strokovna za razumevanje povprečnega uporabnika, zato si več o teh tehnologijah (»p-cap«,«pro-cap«, kaj je npr. Gorilla glass ali pa razlika med LED in OLED zasloni …) lahko najdete ob ustreznem vpisu v Google ,eden od mojih virov je bil:
http://www.computerworld.com/s/article/9231961/How_it_works_The_technology_of_touch_screens


Tehnologija s senzorji na odpor s silo


Kaj sledi po »dotiku«, kaj bo prihodnost?

Ne glede na to, katera tehnologija bo prevladala, je vsaj trenutno za zaslone na dotik pro-cap tehnologija najboljša. Vsaj za nekaj let. Vseeno pa strokovnjaki že napovedujejo nekaj revolucionarnih sprememb pri touch tehnologijah.


 
SOCIALNA OMREŽJA
Če ti je vsebina všeč, jo objavi na Twitterju in/ali FaceBook-u.

Iskanje med novicami


Izprazni Iskanje
 
Prikaži vse zapise
 

Zadnje novice

Sorodne organizacije 

Gorska reševalna zveza Slovenije
Planinska zveza Slovenije
© Društvo GRS Tržič, 2019