Vzpon na Zeleno glavo ni tehnično zahteven, vendar gre za malo drugačno logistiko kot pri naših , nemalokrat "instant" hribih. Dostopi in pristopi so daljši , oskrbovanih postojank ni , obiskovalcev je relativno malo , srečanja z divjimi živalmi so pogosta . Na področju je kar nekaj medvedov, volkov in seveda malih, zlobnih kač vseh vrst. Od izhodišča na Rujištu do vrha Zelene glave je dobrih 8km gorskih steza in preko 1000 višinskih metrov. Na vrhu smo se spomnili znamenite 6. ofenzive ( fall Weiss) proti partizanom oz. znane bitke za ranjence , ko so partizani l.1943 skupaj z ranjenci prek Prenja mimo Zelene glave ušli iz obroča v vzhodno Bosno - v drug obroč pri Sutjeski. Šele na kraju samem si lahko lažje predstavljamo vse razsežnosti tega dejanja.
 na vrhu Zelene gore 2155m , Prenj
V "normalni" Hercegovski vročini , ko so temperature nad 35°C popolnoma običajne , smo se z raftom spustili še po božanski reki Neretvi do Konjica. Hladna in čista voda in prvinsko lepa in divja narava sta enkraten ambient in upamo da ne bodo uresničili idej in za nekaj megavatov elektrike z jezovi uničili tega bisera Hercegovine.
Na brzicah Neretve
Za konec smo si s kolegi reševalci ogledali še prepovedano steno nad izvirim Bune ter se utrujeni , vendar polni novih vtisov in doživetij odpravili nazaj v Slovenijo.
@Slavko Rožič |
