Konec decembra so pri reševanju dveh plezalcev umrli štirje reševalci, prav tako štirje lanskega avgusta v helikopterskem reševanju, kar je najvišje število smrti od ustanovitve gorske reševalne službe leta 1954 naprej. Pred kratkim je tožilstvo začelo preiskavo, ali je italijanski par s smučanjem zunaj urejenih prog sprožil dobrih 70 metrov širok plaz v regiji Val di Peio, in to kljub varnostnim opozorilom. Žensko so z zlomljeno nogo rešili izpod skoraj dva metra debele snežne odeje, moški jo je odnesel brez praske. Proti »plaz turistom« je že nastopila italijanska ministrica za turizem Michela Vittoria Brambilla in napovedala uvedbo strogih pravil (in kazni), ki bodo urejala smučanje zunaj urejenih prog. Ta naj bi prepovedovala prosto smučanje v slabem vremenu, ob lepem vremenu pa od avanture željnih smučarjev zahtevala navzočnost vodiča. »Število nesreč v gorah je preveliko. Vsak začetek tedna štejemo nove žrtve,« je dejala Brambilla. »Ne moremo preprosto sedeti križem rok ob tragedijah, ki niso zgolj plod nepremišljenosti, ampak preprosto ignorance.« Štirje reševalci, ki so umrli konec leta, so poskušali pomagati izkušenima plezalcema, ki ju je med prečenjem ledenika v Trentinu kljub opozorilom, da veliko tvegata, zasul plaz. Reševalna ekipa se je morala povzpeti več kot 1800 metrov visoko, vendar pa je tako kot plezalca, ki ju je reševala, žalostno končala pod drugim plazom. »Dovolj mi je tega, da ljudje izgubljajo življenja zato, ker se nekateri odločijo za pot, ne da bi upoštevali varnostna opozorila,« je dejal Guido Bertolaso, vodja italijanske civilne zaščite. Ta je sestavila predlog zakona, ki za neodgovorne smučarje predlaga denarne kazni do skoraj 5000 evrov oziroma celo zaporne kazni. Reinhold Messner, plezalna legenda in narodni junak, je to potezo označil za »histerično reakcijo, ki ubija alpinistično dejavnost«. Novela zakona je padla tudi v parlamentu. Po zdaj veljavni zakonodaji vsakemu, ki povzroči hudo poškodbo ali smrt drugega smučarja, grozi zaporna kazen, odgovornemu za sproženje plazu pa 250 evrov globe. V italijanskih Alpah je to zimo pod plazovi in v drugih podobnih gorskih nesrečah umrlo več kot dvajset ljudi, med 60 preživelimi pa je bila večina rešenih v zelo tveganih okoliščinah. Gorska reševalna služba, ki šteje okoli 7000 prostovoljcev, opozarja, da ne bodo več posredovali, če bodo razmere za reševanje neodgovornih smučarjev ali plezalcev prenevarne za reševalce. »Preprosto moramo poskrbeti za varnost reševalcev, čeprav morda to kdaj pomeni tudi, da se klicu na pomoč ne bomo odzvali, ker bo prenevarno za nas,« je dejal Valerio Zani, podpredsednik italijanske civilne zaščite. »Problem je, da ljudje podcenjujejo nevarnost. So brezskrbni, ne spremljajo vremenskih napovedi, niso opremljeni z radijskimi oddajniki, ki nam precej pomagajo pri določanju lokacije ponesrečenca, zakopanega pod snegom. V svoje nahrbtnike bi morali torej spraviti tudi nekaj zdrave pameti,« je še dodal. Raffael Kostner, vodja reševalne ekipe v Dolomitih, se strinja, da se morajo reševalci naučiti, kdaj je treba reči ne. »Ni pošteno zahtevati od nas, da umremo zaradi reševanja smučarja, ki se spusti v pustolovščino, ne da bi se zavedal, kako tvegana je. Ljudje, ki se spuščajo v kaj takšnega, morajo vedeti, da s tem ne tvegajo le svojega življenja, temveč tudi tistih, ki jih poskušajo rešiti.« Hans Kammerlander, prvi mož, ki je leta 1996 smučal z Everesta, predlaga uvedbo obveznega dovoljenja za smučanje zunaj urejenih prog, »prav tako, kot ga potrebuješ za podvodno potapljanje ali jadralno padalstvo.« (Povzeto po The Sunday Times)
|